Oteženo dihanje pri kratkogobčnih psih - brahicefalični sindrom

Večini ljudem pravzaprav ni potrebno poznati izraz brahicefaličen, kar pa ne velja za lastnike pasem, kot so mops, francoski buldog, angleški buldog, bostonski terier, shih-tzu, bokser in še nekatere druge.  Beseda namreč izhaja iz grščine in opisuje »kratke glave«, kakršne so značilne za naštete pasme. Te so zadnja leta vse bolj in bolj priljubljene, zato moramo opozoriti na težave, ki jih pogosto spremljajo.

Tipična oblika pasje  glave je na primer glava nemškega ovčarja, kjer je gobec približno enako dolg kot ostali del glave od oči do zatilja. Nekatere pasme imajo gobec očitno daljši in ožji, takšni so hrti. Njihovo nasprotje pa so psi s »potlačenimi« gobci«, za kar smo »krivi« ljudje, ki smo s strogo selekcijo izoblikovali okrogle glave s kratki gobci in privihanimi smrčki. Je že res, da so prisrčni in posebni, je pa zaradi tega lahko hudo ogroženo njihovo zdravje!         

S spremembo izgleda glave se je namreč močno spremenila tudi anatomija in fiziologija lobanje. Brahicefalični psi imajo močno skrajšane čeljusti, predvsem zgornjo. Posledica tega je nepravilen ugriz, saj se enako število zob težko razporedi v toliko manjšo čeljust. Spodnja čeljust tako sega pred zgornjo, to je t.i. prognatija spodnje čeljusti.

Kakšne težave so najpogostejše

Ne samo zobje, tudi vsa ostala tkiva ustne in nosne votline ter obraza so stisnjena, višek teh tkiv pa ovira normalni dotok zraka v dihalni sistem. Brahicefalični sindrom je stanje, ki povzroči povečan upor zračnega toka skozi zgornja dihala. Povzročajo ga naslednje anatomske nepravilnosti: zožane nosnice, podaljšano mehko nebo, ki zapira vstop v sapnik, stisnjene nosne školjke, relativno povečan jezik, izvihane grlne vrečke, kolaps grla ter zožen ali celo kolabiran sapnik. Te živali pogosto smrčijo in glasno dihajo tudi v budnem stanju, hitro se utrudijo in so pogostokrat zasople,  ustna sluznica in jezik pa  postaneta zaradi pomanjkanja kisika modrikasta ( t.i. cianoza).  Že po manjši telesni aktivnosti težko umirijo svoje dihanje in se vrnejo v normalno stanje. Pogosto ob naporu kašljajo ali celo bruhajo, običajno samo slino. Ko se razburijo, ne morejo vdihniti dovolj zraka in celo padejo v nezavest (t.i. sinkopa). Taki psi trpijo za kroničnim pomanjkanjem kisika v tkivih. Dihanje samo jim povzroča velik napor, nekateri celo nikoli trdno ne zaspijo, saj se stalno zbujajo zaradi krajših zastojev dihanja. Tudi hladijo se težje, saj okoli  nosnih školjk ni prostora za hladen zrak, da bi krožil in s tem ohlajal organizem. Ti psi so zato močno podvrženi toplotnem udaru.

Naštete nepravilnosti so prisotne že ob rojstvu, znaki pa se pojavijo običajno v srednjih letih. Težave so še bolj izražene poleti in pri psih s prekomerno telesno težo.

Priporočila strokovnjakov?

Če pri svojem psu opažate zgoraj naštete težave, vam svetujem obisk pri vašem veterinarju. Če pa ima vaš pes modrikast jezik ali celo izgublja zavest, je v življenjski nevarnosti, zato je obisk pri veterinarju nujen!  Veterinar bo s fizičnim pregledom psa,  avskultacijo in rentgenskim slikanjem pljuč izključil druge možne vzroke za oteženo dihanje in postavil diagnozo.

Pri  blažjih oblikah brahicefaličnega sindroma lahko psu pomagamo tako, da ga v vročini ne sprehajamo in ga ne izpostavljamo situacijam, v katerih se močno razburi. Če tega ne uspete preprečiti in pes pade v dihalno stisko, mu bo veterinar pomagal s pomirjevali, dotokom čistega kisika, hlajenjem in protivnetnimi zdravili, ki zmanjšajo oteklino grla in sapnika. V hujših primerih, ko pes redno doživlja dihalne stiske in trpi za kroničnim pomanjkanjem kisika, je edina rešitev kirurški poseg- razširitev nosnic in skrajšanje mehkega neba.

Odgovoren lastnih brahicefaličnega psa lahko veliko pripomore k temu, da se pri psu ne poveča tveganje za dihalno stisko - pazi na njegovo telesno težo in kondicijo, ga ne sprehaja v vročem vlažnem vremenu, namesto ovratnice uporablja oprsnico in pozorno spremlja psa, da hitro opazi, če pride do poslabšanja stanja. Kdor pa že v zimskem in pomladnem času opaža, da ima pes težave z dihanjem, naj obišče veterinarja čim prej, da oceni ogroženost zdravja psa in predpiše terapijo, še preden nastopi poletna vročina.

Veronika Radobuljac, dr.vet.med.