Steklina

Steklina (Rabies) je nevarna virusna bolezen toplokrvnih živali in človeka, ki prizadene osrednji živčni sistem okuženega organizma in se vedno konča s smrtjo

Povzročitelj stekline je Lyssa virus iz družine Rhabdoviridae, ki se s slino okužene živali prenese na drugo žival ali človeka.

Najpogostejši način prenosa je z ugrizom okužene ali stekle živali,  okužba pa je mogoča tudi ob kontaktu poškodovane kože ali sluznic (oči, usta, nos) s slino okužene živali ter preko sluznice dihal v votlinah s številnimi okuženimi netopirji.

Glede na izvor bolezni ločimo:

• gozdno ali silvatično steklino, ki jo prenašajo divje živali (najpogosteje lisice, lahko pa tudi srnjad, divje svinje, netopirji…)
• mestno ali urbano steklino, ki jo prenašajo predvsem psi in mačke, dovzetne pa so seveda tudi ostale domače živali (redko perutnina)

Divje živali predstavljajo rezervoar stekline, ki ob stiku z domačimi živalmi prehaja v urbano okolje in tako v bližino človeka.

Razširjenost stekline:

Steklina je razširjena po vsem svetu. Območja večje nevarnosti okužbe so celotna Afrika, severni del Južne Amerike, Srednja Amerika in večji del Azije.

Območja Avstralije, Nove Zelandije, Grenlandije, severnega dela Kanade ter večji del zahodne Evrope naj bi bila stekline prosta.

Slovenija še vedno velja za okuženo območje, zato je v skladu z zakonodajo (Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje stekline) vsakoletno cepljenje psov proti steklini obvezno. Pes mora biti prvič cepljen proti steklini najkasneje do dopolnjenega 3. meseca starosti, nato pa vsakoletno tako, da med zadnjim in naslednjim cepljenjem ne mine več kot 12 mesecev. Priporoča pa se tudi cepljenje zunaj živečih mačk.

V zadnjih letih smo z nastavljanjem vab (peroralno cepivo)  precej zmanjšali število obolelih med divjimi živalmi, še vedno pa se pojavljajo primeri bolezni predvsem ob mejah z necepljenimi območji (Hrvaška).

Eva Jakop Dorn, dr.vet.med.