Sterilizacija in kastracija belih dihurjev

Beli dihur (lat. Mustela putorius furo) naj bi bil udomačena različica po vsej Evropi v naravi živečega dihurja Mustela putorius. Uvrščamo ga v red zveri (Carnivora), družina kune (Mustelidae), kar priča o njegovi lovski in mesojedi naravi. Ljudje so jih od nekdaj uporabljali za lov na zajce in male glodalce, kot laboratorijske živali, v krznarski industriji, danes pa so vedno bolj priljubljeni kot hišni ljubljenci.

Spolno dozorijo pri starosti 3-9 mesecev (samičke malenkost prej kot samci),poleg starosti pa je čas prve gonitve vezan na fotoperiodo (razmerje med dolžino dneva in noči). Dihurke so namreč sezonsko poliestrične živali kar pomeni da imajo več gonitev letno, vendar le v spomladanskem in poletnem letnem času, torej ko je dan najdaljši. Prav tako je na dolžino dneva vezana gonitev pri samcih. Pri obeh spolih nastopijo v paritveni sezoni značilne spremembe, ki pa so posebej izrazite pri samcih: značilen vonj dihurjev (vonj po mošusu) postane še intenzivnejši, koža in dlaka postaneta še bolj mastni, povečajo se testisi, nastopi teritorialno obnašanje(markiranje) lahko pa tudi določena stopnja agresije do drugih dihurjev ali lastnika.

Samice dihurja pa so v fiziologiji organskih sprememb med gonitvijo posebej edinstvene. Ovulacija nastopi med gonitvijo šele ko se sparijo (inducirana ovulacija), v primeru da do paritve ne pride pa ostane nivo hormona estrogena, ki je odgovoren za pojav gonitve , visok in lahko vztraja celo nekaj mesecev, kar pomeni več mesecev trajajočo gonitev. Posledice za organizem so težke: trajna disfunkcija kostnega mozga(prizadeta produkcija krvnih celic!) ter posledično huda, celo fatalna anemija, lahko pa se pojavi tudi gnojno vnetje maternice, vnetja sečil. Torej velja, da je za samice, ki niso namenjene vzreji sterilizacija nujno potrebna iz zdravstvenih razlogov.

Za zdravje samcev kastracija ni tako bistvenega pomena, lahko pa precej pripomore k zmanjšanju intenzitete značilnega vonja, ki postane v času gonitve močan in neredko moteč. Kastracija prav tako omili teritorialno in agresivno vedenje samcev.

Pri sterilizaciji napravimo samici rez v trebušno votlino ter odstranimo jajčnike in maternico, kirurško rano zašijemo v 3 etažah. Pri kastraciji samca odstranimo testise skozi rez na mošnji, semenovode in žile podvežemo, rane pa ne šivamo. Oba posega opravimo v splošni anesteziji ter poskrbimo za protibolečinsko terapijo, žival pa lahko še isti dan odide v domačo oskrbo.

Splošno priporočilo pred vsakim kirurškim posegom je, naj bo žival tešča, vendar predoperacijski post pri dihurjih lahko traja največ 4 ure! V primeru, da je dihur tešč dalj časa naraste stopnja tveganja kirurškega posega, saj lahko žival med anestezijo zapade v stanje resne hipoglikemije in celo pogine. Torej dihurju 2-4 ure pred operacijo ponudimo obrok, po prebujanju iz anestezije pa je prav tako priporočljivo, da čimprej začne jesti.

Eva Jakop Dorn, dr.vet.med.