AFLATOKSIKOZA - aktualna tema v govedoreji

Plesniva koruza

Aflatoksini so snovi, ki jih izločajo nekateri sevi plesni vrste Aspergillus. Ti se pogosto naselijo na žitu, kadar je v okolju zadosti vlage in hkrati dovolj visoka temperatura. Ta mora biti konstantno nad 20 °C, da razvoj plesni nemoteno poteka bodisi že na polju ali kasneje v skladišču. Aspergilus ni izbirčnež in lahko napade različne pridelke: zelo pogosto arašide, sojo,  pa tudi koruzo, kar se je v Sloveniji v zadnjem času pojavilo kot velik problem.
Znaki zastrupitve in obolelosti se pri sesalcih in perutnini zelo razlikujejo. Odvisni so predvsem od količine (koncentracije) aflatoksina in od trajanja krmljenja s strupeno substanco.

Zastrupitve z aflatoksini se pojavljajo širom po svetu in sploh niso redke. Najpogosteje je prizadeta perutnina (predvsem mlade račke ter purani), pujski, breje svinje, teleta pa tudi psi. Človeku so nevarni tako neposredno s hrano (žito) kakor preko mesa, mleka in mlečnih izdelkov.

Odraslo govedo, ovce, koze so dokaj odporne na akutno zastrupitev, če pa se okužena krma polaga daljše obdobje, se bolezen pokaže tudi pri njih.

V krmi mlečnih krav sploh ne bi smelo biti aflatoksinov, saj se le ti izločajo z mlekom. Tu jih je mogoče izmeriti z občutljivo laboratorijsko tehniko.

Po zaužitju kontaminirane krme pridejo aflatoksini iz prebavil s krvjo v jetra, kjer se presnovijo. Vežejo se na nukleinske kisline in proteine. Iz teh kvarnih učinkov na celice pride do malignih obolenj. Neposredno je prizadeto tudi nastajanje proteinov in encimov, kar ima za posledico slabo priraščanje. Velike doze aflatoksinov pomenijo odmiranje jeter, v  manjših dozah dalj časa pa zaostajanje v rasti.

Ob veliki količini zaužitih aflatoksinov živali izgubijo apetit in poginejo. Pogostejša so subakutna stanja kjer manjša koncentracija škodljive snovi povzroča oslabelost, hujšanje, občasne pogine. Živali s tako prizadetimi jetri zelo slabo reagirajo na zdravljenje drugih bolezni (infekcije dihal, prebavil…) Prežvekovalcem se upočasni prebava, ker toksini zavirajo delovanje vampa, poškodbe jeter privedejo celo do notranjih krvavitev.

Pri velikih količinah zaužite kontaminirane krme se lahko metabolit aflatoksin M1 dokaže v urinu, jetrih, ledvicah ali v mleku. Iz slednjega izginejo v 1-3 tednih po tem, ko je krma neoporečna.

Aflatoksini so zaradi svoje izredno hude toksičnosti zelo resna grožnja v vsaki, še posebej pa mlečni proizvodnji. V prehranjevalno verigo vstopajo potiho saj so neopazno prisotni na krmi in čakajo, da pridejo v organizem, kjer se začne njihovo uničevalno delovanje. Ker gre za dejansko zastrupljanje organizma, je edino pravo zdravljenje prekinitev vnosa.

Plesnive krme nikar!

Tomaž Cigler, dr.vet.med.